Peti dan

Že takoj po bujenju se je čutilo rahlo vznemirjenost, saj je bil čas za pakiranje in pospravljanje, zato so bili nekateri z mislimi že doma. Po zajtrku smo odnesli prtljago v letno učilnico in se še zadnjič zbrali v učilnici biologije.

Ponoči je deževalo, zato smo se tokrat prebudili v oblačno jutro. V oddaljenih kotanjah so se bohotile meglice, ki so se začele počasi dvigovati in približevati ravno v trenutku, ko smo se odpravljali na zadnji orientacijski pohod. Pred tem smo preverili svoje teoretično znanje in ponovili, kako se uporablja kompas in ostale pripomočke, kako se orientira karto ter vse potrebno za sam pohod. Nato smo se razdelili v skupine. Vsaka skupina je vodila del poti. Pazljivo smo hodili po nekoliko spolzki cesti in nadaljevali po gozdnih poteh med smrekami, s katerih so se svetlikale poledenele kapljice. Kljub nekoliko zmanjšani vidljivosti se nismo izgubili. Varno smo se vrnili v dom, vmes pa se nismo mogli upreti kepanju.

V domu nas je čakala še zadnja aktivnost. Naučili smo se narediti nekaj uporabnih vozlov, ki jih bomo s pridom lahko uporabili v življenju. Sledili so kosilo, razglasitev najbolj urejene sobe, slovo in pot proti Ljubljani. Meglice se zastrle bližnje vršace, tako da smo se lažje poslovili od naše zimske pravljice.

Četrti dan

Danes nas je sonce razvajalo že od zgodnjega jutra. Okoliški hribi so se prekriti s snežno odejo rahlo lesketali v soncu, v ozadju pa so nežno žvrgoleli ptički. V pričakovanju novih dogodivščin smo se odpravili v učilnico, kjer smo začeli s prvo dejavnostjo. Spremenili smo se v prave ornitološke detektive. Pri svojem raziskovanju smo uporabljali vse svoje čute, pomagali smo si tudi z različnimi določevalnimi ključi. Nato smo pripravili poslastico za ptice; obešanke s hrano smo nastavili okrog doma in opazovali ptice z daljnogledi ter poslušali njihovo žgolenje. Kakšen mir! Le narava in mi.

Po malici smo poskrbeli tudi za svoje telo. Najprej smo spoznali osnove nordijske hoje v teoriji, nato pa se preizkusili še v praksi. Mahnili smo jo po zasneženi gozdni poti, ki se je vila med visokimi smrekami, se za trenutek ustavili na jasi in občudovali čudoviti razgled, nato pa nadaljevali s hojo vse do avstrijske meje.

Popoldne smo se prelevili v arhitekte. Naša naloga je bila, da iz materiala, ki ga najdemo v bližnjem gozdu, naredimo bivak, v katerem bi lahko preživeli noč. Razdelili smo se v skupine in začeli z delom. Naša zasilna bivališča smo uspeli dokončati do mraka. Zadovoljni, čeprav malce utrujeni, smo kot kresničke poplesavali do doma. Težko smo čakali na večerjo. Palačinke so nam dale novih moči za nočni pohod. Nestrpnost pa je naraščala, saj smo izvedeli, da nas po pohodu čaka čisto prava zabava z glasbo oz. igre za vse tiste, ki nam zabava res ni všeč. Uspešno smo zaključili še en dan, ki bo ostal v lepem spominu.

Tretji dan

Prebudili smo se še v eno hladno, skoraj povsem jasno jutro. Naše bivanje tu v Ajdi se je že prevesilo v drugo polovico. Po zajtrku smo se vsi skupaj zbrali v učilnici, kjer smo dobili navodila za našo današnjo misijo CŠOD. Ogledali smo si kratek videoposnetek, nato pa smo se oboroženi s tablicami odpravili na raziskovanje naravoslovne poti Velika uharica. Toplo oblečeni smo kot palčki drug za drugim stopali v našo zimsko pravljico. Pod nogami je prijetno škripal sneg, na nebu pa nas je spremljalo sonce in nas vodilo od izziva do izziva. Pot nas je vodila mimo kmetij do gozda in nato po strmi gozdni poti do vasi Libeliče. Topla malica nam je dala novih moči za raziskovanje. Pot navkreber je bila res slikovita, mimo zaledenelega potočka in belih vej nazaj proti domu. Komaj smo že čakali na slastno kosilo; hrana tu je res zelo okusna.

Po kosilu smo imeli več možnosti: lahko smo zunaj igrali odbojko ali pa se družili z vrstniki. Zelo smo se razveselili, ko smo izvedeli, da bomo odšli na sankanje. Hitro smo odnesli sani do bližnjega hriba in nestrpno čakali, da se bomo lahko spustili po bregu. Neokrnjen sneg je bil hitro ‘porisan’ z našimi sledmi in stopinjami. Takoj smo se strinjali, da je to najboljša dejavnost doslej. Sonce je kmalu zašlo, zato smo se vrnili v dom, kjer smo nadaljevali s socializacijskimi igrami.

Po večerji smo se preizkusili še v cirkuških spretnostih in se igrali razne družabne igre. Po dejavnostih smo si ogledali še drugo polfinalno tekmo in bučno navijali. Po tekmi smo se polni novih vtisov vrnili v svoje sobe in se potopili v sanje.

Drugi dan

Nežno obarvan sončni vzhod je veliko obetal. Zelo nizke jutranje temperature so nekoliko zrasle, čeprav so ves dan vztrajale pod lediščem. Gosti oblaki so povsem zastrli sonce, ki je le enkrat sramežljivo pomežiknilo in se odločilo, da ostane na avstrijski strani. Odeti v topla oblačila smo se odpravili novim pustolovščinam naproti. V dopoldanskem času smo nabirali vejevje in se učili, kako narediti ogenj, ob katerem bi se vsaj malo pogreli. Ponosni smo bili, ko nam je uspelo. Naš uspeh se je vohal že na daleč. Pred kosilom smo se učili osnov plezanja in spodbujali drug drugega, vmes pa malo počivali in igrali družabne igre. V popoldanskem delu smo se zopet razdelili v dve skupini in se odpravili raziskovat gozd oz. na pohod do avstrijske meje in uživali v zimskih radostih ter idilični naravi.

Po večerji smo se odpravili na svež zrak, kjer smo na razsvetljenem igrišču igrali igre z žogo, namizni tenis, badminton ali šahirali. Nestrpno smo pričakovali polfinalno nogometno tekmo med Hrvaško in Argentino ter navijali vsak za svojega favorita. Polni vtisov smo se odpravili v posteljo.

Prvi dan

Okrog enajstih smo po strmi zasneženi cesti prispeli v CŠOD Ajda. Učenci so takoj pripomnili, da je prav idilično. V daljavi smo opazovali zasnežene vršace in s snegom obtežene smreke. Sledila je namestitev po sobah in uvodna navodila. Pri kosilu smo z mini tortico in pesmico presenetili slavljenca, ki je danes upihnil trinajsto svečko.

Po kosilu smo že nestrpno čakali, da odidemo ven na sneg. V prostem času smo igrali različne igre z žogo, zunanji šah ali se zgolj valjali po snegu. Pri popoldanskem delu smo se razdelili v dve skupini. Eni so odšli na pohod po prelepi zimski pokrajini, kjer so si od daleč in od blizu ogledali avstrijsko mejo. Nato so si vzeli nekaj časa za zimske radosti in se odpravili nazaj proti domu, kjer so se preizkusili še v odbojki na snegu. Drugi pa smo odšli v gozd, kjer smo nastavljali talne pasti ter raziskovali prst. Po večerji so sledile še socializacijske in športne igre.

(Skupno 909 obiskov, današnjih obiskov 1)