Petkov dopoldan smo deloma posvetili orientaciji – v okolici doma smo s pomočjo zemljevida in kompasa poiskali trinajst kontrolnih točk in odgovorili na ravno toliko vprašanj, povezanih z Rakovim Škocjanom in kraškim svetom na splošno. V drugem delu smo se sprehodili po kamero, ki smo jo nastavili v gozdu v sredo. Ob ogledu posnetkov smo bili navdušeni – tiho smo pričakovali posnetek medveda, saj nam je učitelj povedal, da je reden obiskovalec območja, kjer smo postavili kamero. Nismo pa pričakovali, da bodo na posnetku kar trije kosmatinci. Opazovali smo, kako so se izmenjevali pri dobrotah, ki smo jih pustili zanje. Učiteljica nam je pokazala še nekaj najlepših posnetkov, ki jih hranijo – med njimi se bodo znašli tudi »naši«. Po kosilu smo se odpeljali proti Predjamskemu gradu. Ogledali smo si grad, ki je še edini ohranjen grad v steni jame. Ker smo v teh dneh doživeli kar nekaj jamarskih podvigov, tudi zadnji dan ni minil brez jame – pod gradom smo vstopili v jamo in se sprehodili po čudovitih rovih, preplezali nekaj stopnic in se čez pol ure znašli nad gradom.
Tudi drugi dan tabora je bil izredno zanimiv. Po obilnem zajtrku nas je čakal pohod do Unške koliševke, jame udornice, ki je nastala s podrtjem stropa v podzemni jami. Ob jami se začne splet italijanskih rovov, zgrajenih med vojnama. Po enem od teh rovov smo se tudi sprehodili, na koncu enega od njih pa smo si lahko ogledali strme stene jame. V popoldanskem času smo spoznavali preživetje v naravi – razmere za kurjenje niso bile najbolj ugodne, a nam je s pomočjo učiteljice uspelo zakuriti ogenj. Preizkusili smo se še v pripravi buhteljnov, zvečer pa združili obe popoldanski dejavnosti in ob tabornem ognju spekli hrenovke in se posladkali.
Po zgodnjem odhodu iz Ljubljane smo se odpravili na Cerkniško jezero, kjer smo prehodili pot Drevošec in si ogledovali lepote okoliške narave. Sledil je 3-urni pohod, ki je v nas vzbudil precejšnjo lakoto, zato smo se vrnili v CŠOD Rak. Po kosilu smo odšli do Zelških jam, kjer smo spoznavali lastnosti kraškega sveta in obiskali nekaj jam. V eni od njih smo ugasnili svetilke in za minuto občutili pravo jamsko temo. Zvečer smo se odpravili na sprehod v okolico doma in nastavili kamero. Upamo, da bo ujela kakšnega posebnega gosta. To bomo videli v petek, ko si bomo ogledali fotografije.
